Tepežkanje je običaj, ko imajo 28. decembra otroci (god nedolžnih otročičev, tepežni dan ali pametiva) pravico udariti, tepsti odrasle. Ponekod ne tepežkajo le otroci, marveč tudi odrasli, a ti le ponoči. Za to so obdarovani. »Za običajem se skriva pradavno čaranje rodovitnosti, kar se zlasti kaže v nekaterih reklih, ki jih tepežkarji uporabljajo.« Tepežka se s korobačem, spletenih šib iz rumene vrbe.

»Z bratom sva konec decembra odšla pošeškat staro mamo. Imela sta majhno šibo, zraven pa govorila: »Šib, šab.« Stara mama je vsakemu dala kovača (denar).« MK

»Tepežkali smo lahko samo dopoldan, zato sem domače in sosede našeškal že pred poukom, kakšnega sorodnika pa takoj po njem. Že prejšnji dan smo si iz tankih vrbovih šib spletli korobač, potem pa smo narahlo udarjali odrasle po zadnjici in govorili: »Šib šab, šib šab, danes je tepežni dan, v skrinjico poglejte, pa dinarja dejte.« Dobil sem drobiž, ki sem ga sam porabil, se pa ne spomnim zakaj.« FK

»Na dan nedolžnih otrok sem tepežkala sosede, na 3-kilometrski poti v šolo pa sem skupaj z ostalimi šolarji obiskala še vse domačine ob cesti. Kljub temu, da smo zraven govorili: »Šib šab, šib  šab, v varžet poglejte pa dinarčke dejte«, so le domači dali nekaj drobiža.« PL

»Tepežkanja na praznik nedolžnih otrok nisem marala, saj se je kakšen odrasel prej spomnil kot ona in začel s tepežkanjem.« DL