Kite iz zimzelena so v 20. stol. spletali v Paški vasi najprej pri Grabovšek – Kolenc, ker so bili cerkveni ključarji. Dekleta jih niso spletala, so pa nabirala vsako leto zimzelen v gozdu. Največkrat so jih ženske spletale za lepo nedeljo v Gorenju, to je meseca junija, ko goduje cerkveni zavetnik sv. Janez Krstnik. ML

Kasneje so jih ženske spletale pri Zimu – Kumru. Poleg domačih in sosedov so jih pogosto spletale Vencrlove iz Skornega, Mili Mikek, Silva Strmčnik, Bernarda Stakne, Ivanka Podjavršek, Terezija Bizjak, Marija Dvornik … Ga. Pavla Gril je velikokrat prinesla doma pečene žemljice, Kumrovi so poskrbeli za pijačo. Kite so spletale za šmarško in gorenjsko cerkev. Z njimi so okrasile tudi nove zvonove v Gorenju leta 1998. MD

V njeni mladosti so dekleta vsake vasi posebej nekaj dni prej nabirala zimzelen v gozdu. Potem so ženske spletale z njihovo pomočjo kite v Šmartnem ob Paki pri Tajnku (Sevčnikarju), sedaj pa jih že vsaj 10 let spletajo samo starejše ženske vseh vasi v župnišču. Dekleta nimajo več časa, pa niti želje. Spletajo jih vsaj 2-krat letno, in sicer 5 kit, dolgih 14 metrov, in kito za okrasitev kipa sv. Martina, dolgo 12 m. Ob spletanju pojejo, si pripovedujejo šale, anekdote, klepetajo. Za ta običaj prineso ženske s sabo domače pecivo, štraube, potico, kar na koncu tudi pojedo, gospod župnik pa jim postreže s pijačo. Kite spletajo za lepo nedeljo, birmo, obhajilo in novo mašo, so jih pa tudi ob menjavi zvonov. Ko se zimzelen posuši, je potrebno kite razplesti, ker je v notranjosti vrvica. To že dolga leta opravijo pri Luknerjevih v Malem Vrhu. MŽ

»Kite zimzelena za cerkev spletam še danes, čeprav sem jih začela spletati že v svoji mladosti. V Rečici smo jih enkrat spletale za novo mašo pri Cenu – Kopušarju, največkrat pa pri Gabršek, saj je bil gospod cerkveni ključar, njegova žena Magda pa je vse zbrane vedno pogostila. Med spletanjem kit smo se dekleta in žene šalile, opravljale, pele,  čeprav je bilo potrebno hiteti, ker smo kite spletale popoldan, zvečer pa smo morale v hlev …« ZK