»Ena od posebnosti v teh krajih so nedvomno ″oglarji″ oziroma podokničarji, to so bili ledik (neporočeni) fantje, ki so prišli na svatbo pred polnočjo in tam zapeli. Navadno v hišo niso smeli vstopiti, temveč samo v lopo pred hišo (ker na svatbo niso bili povabljeni), pa so jim tja prinesli pijačo in jedačo. Če so jim dovolili, so lahko šli plesat v hišo, sicer pa so plesali kar v hodniku«.

Pri Zarimšek so se vsako nedeljo ob popoldnevih oglasili in postali pohodniki, ki so se vračali s pohoda na Goro Oljko. Oče Ivan je igral klarinet, hčerka  harmoniko, sin pozavno, pohodniki pa so plesali tako, da so podnice obrabili in jih je bilo potrebno zamenjati. Velikokrat smo igrali tudi povštrtanc (ples z blazino). Tisti fant, ki je hotel punco poljubit, je moral malce plačat muzikantom. Igrali so polke, valčke, koračnice, plesalci pa so peli in pili čaj, mošt, vino in žganje. Jedli pa niso nič. MK

Do 8. razreda so imeli fantje iz Rečice s fanti iz Šmartnega stalne vojne. Ko pa so postali fantje starejši, so se med njimi spletle trdne prijateljske vezi. Zelo popularno je bilo fantovsko petje na vasi. Zvečer so se dobili na dogovorjenem mestu, kjer so se pogovarjali in peli. Tu so bili večkrat zraven tudi fantje iz Rečice. Posebej pogosto so se zbirali, ko so se pripravljali na odhod k vojakom, in si ob večerih ″dali duška″. Ker so bili dobri pevci, so večkrat skupaj zapeli v središču Šmartnega, na postaji, pri Malusu … Tako so nekega večera šli od Teje Burger, kjer so ji pred graščino zapeli, v zadnjo hišo v Šmartnem k Žoharju. Tam je živela Marija, ki je bila dekle Alojza Boleta. Čisto tiho so se postavili pod okno. Pri hiši je bilo temno in vse tiho. Peti so začeli zelo nežno. Po odpeti pesmi se na oknu ni nič premaknilo. Ker so mislili, da jih Marija ni slišala, so zapeli glasneje. Po drugi odpeti pesmi se je odprlo okno in Marijina mama je rekla: »Fantje, hvala lepa, ampak to ni pravo okno, Marija spi na drugi strani.« Hitro so se pobrali kot sence stran od hiše, tako da Marija ta večer ni bila deležna nobene pesmi. Iz tega dogodka se vidi, kakšno avtoriteto in spoštovanje so imeli nekoč starši. »Takrat smo peli Alojz Bole, Gust in Franc Podgoršek, Maks Burger, Janko Goričnik, Željko Brajdič, Alojz Krajnc in Franc Kačičnik.« FK