»Še vedno živa tradicija v teh krajih sta pobiranje jajc na predvečer praznika sv. Florjana (4. maja) in t. i. jajčarija, ki jo priredijo približno dva tedna za tem. Živo pripoved o tej koledniški dejavnosti nam je posredoval Ivan Kolar iz Velikega Vrha. Pri pobiranju jajc je veljalo strogo pravilo o ‘zrelosti’ fanta; saj se je pobiranja lahko udeležil le tisti, ki je bil sprejet v fantovsko družbo (tisti, ki je bil še ledik), in še ta – kot pravi iz svoje izkušnje Ivan – je moral prvo leto nositi košaro. Že pred pobiranjem so raznosili od hiše do hiše listke z oznanilom in verzificiranim besedilom. Včasih so se fantje dobili že prej, da so zvadili pesmi, na dan pobiranja pa so se zbrali v hiši, kjer je bilo fantov največ. Ko so šli proti domačijam (seveda so bile pomembnejše tiste, kjer so bila mlada dekleta), so kokodajcali, in sicer toliko časa, dokler niso našli jajc. Zaplet je bil v tem, da so jim (v preteklosti bolj) jajca skrivali – ponekod so jim napisali celo kažipot, s pomočjo katerega so jih našli. Jajca so bila skrita vsepovsod: v drevesih, rožah, žlebovih, pečeh, vodnjakih … Včasih je iskanje trajalo tudi celo uro, in ko so jajca našli, so zapeli eno, dve, tudi tri pesmi (najbolj priljubljena med dekleti je bila Cveti dekletu rožmarin). Ivan se spomni, da je z njihovo družbo hodil tudi harmonikar. Na koncu se je eden izmed fantov zahvalil z refrenom, ki je bil zapisan na listku – oznanilu. Ko so šli od hiše, so juckali juh-juh-juh-juh. Tudi pravila o nedotakljivosti ‘ljubezenskih’ teritorijev so pri fantovskih zadevah trdno veljala. Če so fantje sosednje vasi prestopili meje teritorija, je prišlo do ‘karambola’. Približno štirinajst dni po pobiranju jajc so fantje organizirali jajčarijo, navadno tam, kjer so imeli veliko ‘hišo’ (izbo). Del nabranih jajc so prodali, del je služil za ocvrte kruhove šnite, najpomembnejše pa je bilo, da so bila na jajčarijo, kjer se je plesalo, povabljena tudi dekleta.

»Jajca so sicer pobirali samo fantje. Ko pa so jih prodali, so pri kakšni veliki hiši, ne v gostilni, pripravili zabavo. Nekajkrat so jo pripravili v Malem Vrhu pri Baštet (Berdnik), ker je bilo več fantov pri hiši. Neporočeni fantje so povabili neporočena dekleta, potem pa smo jedli, pili, plesali in se smejali. Včasih ni bilo računalnikov in televizije, pa tudi veselic ne, zato so bila ta druženja nekaj najlepšega.« MK

Od svojega 15. leta pa dokler se ni poročil, je na sv. Florjana s fanti pobiral jajca. En dan prej je eden od njih napisal vabilo, potem so jih zadolženi raznosili po vaseh. Na sv. Florjana so se, ko se je naredil mrak, zbrali na dogovorjenem mestu in se po določenem vrstnem redu odpravili po vasi s košarami. Zraven so imeli muzikanta. Spomni se, kako so nekatere gospodinje jajca skrile in kako so jim na okno nastavili pijačo. Nekatere gospodinje pa so imele raje, da so fantje najprej zapeli, potem pa so jim dale jajca ali denar. Pobirali so do ranih jutranjih ur. Jajca so shranili pri fantu, ki je stanoval najbližje, nato pa so jih poskušali čim bolje prodati domačinom. Spominja se, kako so prišli do hiše, zapeli in kikirikali. Ko je gospodinja odprla vrata, je eden od fantov šaljivo pozdravil gospodinjo:

»Nej so vaše kure zdrave,

nej vam fejst nesejo,

nej se lisice vaš’ga kurneka zugibajo,

nej se tati vaših gnezd ugibajo,

ko pa se  sv. Florjan pr’bliža,

nam jajce dejte,

glaž’ke zraven dejte,

pa vince not’ dejte.« 

Vedno se jim je mudilo, zato da so obiskali vse hiše. Starejši fantje so bili spredaj in peli, mlajši zadaj, da so nosili košare in kikirikali. Jajca so včasih vaščani tako skrili, da jih niso našli. V žleb, v drevesa, v škornje, zraven gnoja, v lonce za rože … Nabrali so jih vsaj 3 košare, saj so bile gospodinje zelo radodarne. Vseh nabranih jajc niso prodali, ker so jih nekaj pustili za jajčarijo. Sprva so pripravljali samo jedi iz jajc, mehko kuhane, trdo kuhane, na oko pečene, zmešane, s solato, mrzle kot solato … in kruh. Zraven so pili vino, ki so jim ga darovali vaščani pri pobiranju, sok ter vodo. Na jajčarijo so bili povabljeni neporočena dekleta in fantje. Ti so sproti pripravljali jajca, plesali ob zvokih frajtonerce, kasneje ob gramofonu, magnetofonu, ki so ga dobili mladi zadružniki. Edini, ki je bil z njimi in je bil poročen, je bil Obatov Vanč. FK

»Nemalokrat se je zgodilo pri pobiranju jajc, da se je v temi tisti, ki je nosil košaro z jajci, spotaknil in se je kar nekaj jajc razbilo.« FP

Jajčarijo so imeli Vrholani (fantje in dekleta iz Velikega Vrha) večkrat pri (Potočnk) Goričnik, pri (Martin) Lesnjak, pri Funtek, enkrat tudi pri Dušič (Lesnjak). Bolj kot hrana jim je teknila zabava z raznimi igrami, npr. ‘flašo’ sukat, spoved, med noge ‘kušnt’, šivanko vdeti, igranje nogometa s krompirjem. PL

»

»Na jajčarijo fantov iz Podgore sem hodila od 16. leta dalje. Večkrat smo se zbrali pri Jugu, enkrat na Vinperku, enkrat v Matkovem kotu, večkrat pri Kodretu in pri Lukacu. Všeč mi je bilo lepo petje fantov, ko so pobirali jajca. Ta običaj mi je bil najljubši, saj sem rada pela, plesala in se družila z mladimi. Beseda jajčarija me nasmeji in spomni na številne plese ter različne igre. Spomnim se, kako smo prisotnim pobrali čevlje, jih dali v vrečo, nato pa je posameznik enega izvlekel in skušal uganiti, čigav je. Če ni uganil, je dobil kazen. Najboljša kazen je bila spiti kozarec vina, težja pa npr. teči okoli hiše, delati sklece … Hubel je celo moral pojesti muho ali komarja, enkrat pa poljubiti Tita na sliki. Za kazen smo morali nekoga ‘med noge kušn′t’ (poljubiti). Bilo nas je strah, ker smo mislili, da moramo izbrati osebo, lahko pa smo stol.« ZK

»V Slatinah se je na jajčariji plesalo pa tudi jedlo in pilo. Plesalo se je na narodno glasbo iz gramofona ali ob živi glasbi, če je bilo v vasi kaj muzikantov. Plesali smo tudi pouštertanz in meteltanz. Na pouštertanz smo vsi plesali. Tisti, ki ni imel para, je vrgel povšter (blazino) pred izbranega fanta oziroma dekle. Oba sta pokleknila nanj, se poljubila ter zaplesala. Potem pa je izbrani šel k naslednjemu itd. Na meteltanz so prav tako zaplesali pari, tisti, ki je  ostal sam, je moral plesati z metlo. Fant si je ogledoval punco in obratno ter v izbranem trenutku z metlo udaril ob tla. Pari so se morali med sabo spustiti in najti drugega soplesalca za naslednji ples. Tisti, ki ga ni našel, je ostal sam in naslednji ples odplesal z metlo« Tudi danes pobirajo jajca v Slatinah, vendar se fantom po možnosti da kar denar, saj se jajc brez sanitarnega pregleda ne sme uporabljati oziroma prodajati.« BČ

»Meni najljubši običaj je bil jajčarija, kjer se mladi vaški fantje zberejo, pobirajo jajca in dobrote po domačijah, sv. Florjan pa po običaju v zameno za darove poskrbi, da bodo domačije varne pred požari in krajami. Stara pesem o tem običaju pravi »Sve’t Florjan pa bo za lon, čuval hišo in vaš dom«. MP