»Sodobno praznovanje godu sv. Martina, imenovano martinovanje, poimenujemo jesenski pust«. Po ljudskem prepričanju naj bi sv. Martin mošt spremenil v vino. Na martinovo naj bi bila na družinski mizi »tipična jed« gos, ki jo je lahko zamenjala kokoš, petelin, raca ali druga vrsta mesa in mlado vino. Posebna oblika martinovega je javna prireditev, t. i. martinovanje.

V 50. letih 20. stol. ni bilo posebnega običaja na Martinovo, se ga je pa takrat marsikdo napil. MŽ

Na Martinovo nedeljo zjutraj so odšli domači k slovesni sv. maši v farno cerkev, ki je bila okrašena s cvetjem in kitami zimzelena. Za kosilo so vsako leto jedli govejo juho, svinjsko ali kurje pečeno meso in potico. Potico in pijačo so ponudili tudi ljudem,  ki so jih ta dan obiskali po kosilu. To so bili sosedje, prijatelji, sorodniki, in sicer tisti, ki so v vinogradu kopali, obrezovali, pleli, trgali, da so poskusili nov letnik vina. PL