Cvetna nedelja je v spomin na navdušeni sprejem Kristusa ob prihodu v Jeruzalem.  Prvič je praznovanje omenjeno že v 9. stol. Že pred krščanstvom so ljudje  verovali v posebno nadnaravno moč rastlin, dreves, grmov, zelišč in cvetic, saj naj bi pospeševale plodnost in odganjale zle duhove. Prinašanje cvetnonedeljskih butar pa je za mlade tudi pravo tekmovanje, kdo bo prinesel največjo ali najdaljšo butaro. Cvetnonedeljske butare poimenujejo v posameznih predelih Slovenije različno, kar kaže na spreminjanje  običaja v preteklosti.

»Savinjski snopi so včasih tako veliki, da morajo po trije fantje nesti enega. V Šmartnem ob Paki sestavijo snop tako, da gleda iz njegove ″krone″, narejene iz pušpana, v podobi srca zvita veja cvetočega drena. Na vrh privežejo banderce, ki mu na vsako stran prilepijo svetniško podobico«.

»Iz blagoslovljenega snopa smo za telovo (zapovedan praznik presvetega rešnjega telesa, in sicer v četrtek po prvi pobinkoštni nedelji oz. šestdeseti dan po veliki noči) vzeli šibe in iz njih naredili križce, ki smo jih zapičili na njive in vrtove. To naj bi nas varovalo pred neurji, zlasti točo.« FK