Tudi šege in navade v velikem tednu in na veliko noč imajo začetke v predkrščanskem obdobju, ko so poskušali ljudje v pomladanskem času odganjati zle sile in povečati  rodovitnost in rast ljudi in živali.

 »V Šmartnem ob Paki blagoslovijo otrobe, ki jih o veliki noči dado živini in jih ob hudi uri skupaj z blagoslovljenim lesom sežigajo, da je več svetega dima. Na veliko soboto so barvali jajca s pomočjo čebulnih olupkov, ki so jih dali kuhat v vodo skupaj z jajci. Tako so obarvali jajca rdeče ali rjavo. Kadar so jih želeli obarvati rumeno, so dodali žafran, če pa so želeli jajca obarvati črno so dodali jelševo ali hrastovo lubje. Ta dan so blagoslovili ogenj in hrano.

»Duhovnik je pred cerkvijo včasih ukresál iskro iz kamna, zanetil nov ogenj in ga blagoslovil. Medtem so v cerkvi pogasili vsa svetila. Duhovnik se je napotil v temno cerkev in z velikonočno svečo prižgal večno luč ter ostala svetila. Fantje, od blizu in daleč, so navsezgodaj prihiteli pred cerkev in ko je duhovnik blagoslovil ogenj, so hiteli prižigat gobe in nato stekli domov. Najprej so ogenj nesli domov, doma pokadili, nato je z kosi gobe mati zanetila ogenj na domačem ognjišču. Kasneje so ga odnesli po vasi, kjer so v zahvalo pri vsaki hiši dobili pirh ali nekaj denarja. ‘Sveti ogenj’ je bilo potrebno ohraniti vsaj čez praznike, saj so menili, da jih bo drugače doletela nesreča«.

»Nesti jedi k žegnu (blagoslovu) je bilo predvsem žensko opravilo. Za to pot je morala biti lepo oblečena, da se je vanjo vsak ozrl. Včasih so se dekleta po končanem blagoslovu z jerbasi na glavi hitro razbežala domov. Verjeli so, da se bo dekle, ki bo prvo priteklo domov, prvo omožilo«.

»Streljanje s karbidom na velikonočno soboto naj bi pomenilo potres ob Kristusovi smrti. Tudi na veliko noč so streljali s karbidom, s topiči, s čimer so razglašali življenjsko radost zaradi Kristusove zmage nad smrtjo, zaradi odrešenja vsega stvarstva in zaradi konca spokornega posta«.

»Iz zgodnjega otroštva se spomnim, kako je otrokom spomladi prinesel darila velikonočni zajček. Mislim, da je ta običaj k nam domov prinesel stric Bogo iz Dolenjske. Ob drevesa je skril skromna darila z napisi otrok, le-ti pa smo jih morali poiskati. Odrasli daril niso dobili.« FK

Velika noč je za nas otroke bila posebej vznemirljiva, saj smo okrog hiše iskali darila, ki jih je za nas skril velikonočni zajček. JK

»Zelo sem se razveselila pisanke, ki ji jo je prinesla botra na veliko noč. V njej je bil vedno kolač, blago, pomaranče in denar.« MV